Na tečaju ruščine boste seveda spoznali kup ruskih besed. In čeprav je ruščina slovanski jezik – ali pa prav zato –, se Slovenci radi ujamemo tudi v kakšno jezikovno zanko. Ena izmed njih je beseda kvas (квас), ki v ruščini ne pomeni sestavine za pripravo kruha, temveč osvežilno, rahlo fermentirano pijačo iz rženega ali ječmenovega slada.
Pijača z večstoletno zgodovino
Pijača je bila prvič omenjena v slovanskem letopisu Zgodovina minulih let iz leta 1113. Skozi stoletja se je razširila med vse sloje prebivalstva, najbolj priljubljena pa je bila med kmeti in menihi. Cvetoča proizvodnja kvasa je pred oktobrsko revolucijo celo dala svoj poklic: kvasnik (квасник), ki se je specializiral za določene vrste kvasa in jih prodajal na tržnici.
Prepoznavni znak – rumene cisterne
V Sovjetski zvezi se je kvas začel prodajati v rumenih cisternah, znanih kot bočke (бочка). Zdaj jih je opaziti le še na kakšni tržnici ali na vasi. Ljudje namreč kvas raje pripravljajo doma ali ga kupujejo v supermarketih, kjer je okus industrijskega kvasa zelo podoben zahodnim sladkim gaziranim pijačam.
Zdravilna in krepčilna
Domače pripravljen kvas je za zahodno Evropo nenavadnega okusa, je pa zelo zdravilen. V njem so znanstveniki odkrili vitamin B, kalcij, magnezij, aminokisline in še kaj, zaradi česar pripomore k telesni odpornosti in utrjuje zobno sklenino.
Receptov toliko, kolikor je gospodinjstev
Receptov za kvas je toliko, kolikor je gospodinjstev: z dodatki jabolčnega soka, rozin, rdeče pese, ingverja ali medu.
Kvas se dodaja tudi jedem, še največkrat kot začimba v hladno juho, znano pod imenom окрошка. Včasih ga dodajo tudi v mesno ali ribjo marinado.
Ruska kuhinja je polna raznoraznih dobrot. Tečaj ruščine pa je zagotovo dobra priložnost, da jih spoznate. In še nasvet: če boste v Rusiji želeli zamesiti kruh, boste »slovenski« kvas našli pod besedo дрожжи.