Učenje ruščine lahko kdaj obrne na glavo naš kulinarični svet. Kdo bi si mislil, da solata, pri nas znana kot »francoska«, v resnici izhaja iz Rusije, kjer je znana kot »solata Olivier« (салат Оливье), »zimska« (зимний) ali »mesna« (мясной)?

Prvič se na ruskih tleh pojavi sredi 19. stoletja

Rusko ime je solata dobila po belgijskem kuharju Lucienu Olivieru, ki je v 60. letih 19. stoletja v Moskvi vodil restavracijo francoske kuhinje. Recept Oliviera je ostal skrivnost, kljub temu pa so se njegovi solati poskušali približati v drugih restavracijah. Ob koncu 19. stoletja so solato denimo pripravljali iz mesa gozdnega jereba oz. gozdne kure (рябчик), krompirja (картофель), kumaric (огурец), zelene solate (салат), provansalske omake (провансаль), repkov kozic (раковые шейки), oliv (маслина), kaper (каперсы) in žolce (ланспиг).

V času Sovjetske zveze se razširi v preprostejši različici

Priljubljenost solate v času Sovjetske zveze ni usahnila. Medtem ko so emigranti po svetu razširili različico, ki so jo poznali iz ruskega imperija, se je na sovjetskih tleh prilagodila delavskim žepom in postala znana kot »sovjetski Olivier« (советский Оливье): pripravljali so jo iz krompirja, korenja (морковь), kuhane klobase (варёная колбаса), trdo kuhanega jajca (яйцо вкрутую), soljenih kumaric, graha (горошок), majoneze (майонез) ali kisle smetane (сметана) in kopra (укроп).

V svoji preprostejši izvedbi se je izredno razširila in še danes ne sme manjkati na ruski praznični mizi.

Učenje ruščine si lahko tako popestrite z okusnim prigrizkom – čar sovjetske različice je tudi v hitri pripravi in cenovno ugodnih sestavinah, ki so dostopne vse leto.