Tečaj ruščine omogoča stik s kulturno tradicijo Rusije. Ruski kmetje vse do 19. stoletja, ko je bila odprta prva javna bolnišnica (больница), niso imeli dostopa do profesionalnega zdravljenja. A tudi po tem so kmetje še vedno raje poslušali nasvete lokalnih zdravilcev (знахарь) in posegali po danes nenavadnih metodah in »zdravilih«.
Dežne kaplje in rosa naj bi preprečevale nosečnosti in zdravile slepoto.
Ogenj – okužbe in vročina
Prepričanje o zdravilni moči ognja izvira še iz poganskih časov. Stari Slovani so verjeli, da je najbolj zdravilen ogenj t. i. živi oziroma sveti ogenj, ki ga je mogoče dobiti le z drgnjenjem lesa (древесина). V času epidemij (kolera, tifus in podobno) so kmetje izvedli nekakšen množični obred z ognjem. Zbrali so se na trgu (рынок), prinesli dva velika suha hloda in ju začeli drgniti drug ob drugega. Po osmih do devetih urah drgnjenja se je pojavil močan ogenj. Nato so prižgali palice in sveče ter jih odnesli na domove, kjer se je vsa družina zbrala ob ognju. Ogenj naj bi zniževal vročino in zdravil okužbe (инфекция).
Urin, blato in gnoj – celjenje
Urin so ruski kmetje uporabljali pri opeklinah (ожог) in odprtih ranah (рана). Najboljši za celjenje naj bi bil dojenčkov urin. Otroški urin so pili tudi, če so imeli velike modrice ali če so dobili močne udarce.
Poleg urina sta bili pogosti »zdravili« tudi blato in gnoj (навоз), ki so ju uživali kot napitek. Glede na bolezen so uporabili človeško ali živalsko blato. Kopeli z gnojem so bile še en priljubljen način zdravljenja.
Dežne kaplje in rosa – preprečevanje nosečnosti in zdravljenje slepote
Najbolj »zdravilna« oblika vode je bila jutranja rosa (роса) ali prve kapljice jutranjega dežja, ki so jih nabrali iz listov rastlin na vrtu. Ruski kmetje so verjeli, da umivanje v tej vodi lahko prepreči nosečnost (беременность). Gozdna rosa pa naj bi celo pozdravila slepoto (слепота). Najbolje je bilo, če je bila rosa pobrana pred sončnim vzhodom. Voda iz izvirov in vodnjakov naj bi prav tako imela magično moč.
Posušena čebelja matica in ušesno maslo – ugrizi
Če je koga ugriznil pes, je moral ponesrečenec zaužiti polovico posušene čebelje matice, drugo polovico pa so mu nanesli na rano. Ob kačjem (змея) ugrizu pa so rano namazali kar z ušesnim maslom!
Bi si upali preizkusiti katero staro rusko »zdravilo«? Obiščite tečaj ruščine v Linguli, poskrbeli bomo, da boste prek pogovora osvežili svoje znanje in postali samozavesten govorec ruščine.